BOGUIZANOGU je roman o odraščanju v zadnjem brezskrbnem poletju 1980 po smrti Josipa Broza Tita. Zgodba spremlja mladega junaka in njegovo druščino v naselju nekje na Štajerskem, odrezanem od mesta z novo avtocesto. Daleč od pogledov staršev divjajo s Ponyji in motorji, na skrivaj kadijo Drino, odkrivajo prepovedane kraje, preizkušajo meje poguma in se prvič srečujejo z občutki, ki jih še ne znajo poimenovati. Skozi trinajst poglavij roman izriše portret neke generacije, ki se je v tem obdobju začela poslavljati od svojega otroštva, tako kot se je država začela poslavljati od ideje Titove Jugoslavije.