Na ploščadi pred Delovo stolpnico je znova zaživel rdeč kiosk K67, ena najbolj prepoznavnih stvaritev industrijskega oblikovalca Saše Mächtiga. Ikoničen objekt, ki ga mnogi poznamo iz otroštva, je skozi desetletja služil številnim vlogam, danes pa dobiva novo sodobno funkcijo. V ospredju te preobrazbe je Matija Jašarov, glasbeni in video producent, ki je kiosku vdahnil svežo zgodbo in ga preoblikoval v prostor mikro kulture.
K67 modularna ikona urbanega prostora
Kiosk K67 je bil zasnovan kot modularni sistem iz ojačanega poliestra, ki je omogočal, da so se posamezne enote uporabljale samostojno ali povezovale v večje sklope, kadar je to zahteval prostor ali funkcija. Ta prilagodljiva konstrukcija mu je odprla pot v presenetljivo širok spekter uporabe. Njegova namembnost je bila izjemno raznolika. Uporabljali so ga za prodajo časopisov, vstopnic in pobiranje parkirnine, za stojnice na tržnicah, manjše lokale hitre prehrane in vratarnice v podjetjih. Svoje mesto je našel tudi na gradbiščih kot pisarna, na stadionih za prodajo kart ter v obliki majhnih cvetličarn in manjših policijskih postaj.
Čeprav je obstajal v različnih barvnih izvedbah, je prav rdeča postala njegova najbolj prepoznavna podoba. Modularnost, ki je omogočala prilagoditev skoraj vsaki lokaciji, je močno prispevala k temu, da je K67 postal trdoživ in razširjen del urbanega okolja.
Ob vsem tem pa je imel tudi nekoliko čaroben vpliv na vsakdanje življenje. Privlačil je s tistimi majhnimi, domačimi dražljaji mestnega utripa, ki so ostali v spominu mnogih. Ljudje so se ustavljali ob znanem vonju svežega tiska, žvečilnih gumijev in nežnih tonov vanilje ter ob toplih hrenovkah ali klobasah, ki so spremljale utrip številnih kioskov tistega časa. Vse to je ustvarjalo občutek bližine, značilen za mestne prizore prejšnjih desetletij.
Matijeva ideja mikrodoziranja kulture
Matija je kiosk sprva opazil zaradi povsem praktičnega razloga. Zdel se mu je primeren in dovolj velik za njegove potrebe video montaže in ustvarjanja. Zelo hitro pa je začutil, da prostor z izrazito oblikovalsko identiteto ponuja več. Namesto začetne pisarne je začel razvijati koncept, ki stoji nasproti današnjemu kulturnemu tempu, ki ga pogosto oblikujejo daljše vsebine in zahtevni dogodki.
Tako je nastal Kiosk_, kot ga je poimenoval Matija, prostor, ki spodbuja kratke, jasne in dostopne kulturne formate. Njegov koncept temelji na ideji mikro formata, ki v kratkem trenutku ponudi svež uvid ali občutek. Koncerti postanejo intimni, prozorna stena deluje kot galerija ob ulici, kratki pogovori z mimoidočimi ali povabljenimi gosti pa ustvarjajo občutek lahkotnosti in bližine. Majhen prostor, jasna ideja, veliko možnosti. Daje majhno dozo urbane kulture, ravno takšno, kot jo človek lahko sprejme med potjo skozi mesto.
Prvi gost v Kiosk_u je JUS
Prvi, ki vstopa v Matijevo zgodbo mikro kulture, je JUS projekt. V decembru smo gostje v Kiosku_, kjer predstavljamo izbor izdelkov, grafik in motivov, ki temeljijo na nostalgiji, spominu in oblikovalski dediščini nekdanje Jugoslavije. Naši izdelki v tem prostoru delujejo kot naravno nadaljevanje njegove zgodbe, saj se v kiosku, ki je sam ikona slovenskega oblikovanja, naše vizualne pripovedi povežejo z njegovim zgodovinskim kontekstom.
Sodelovanje z Matijo je za nas povsem naravno. Kiosk_ izpostavlja majhne formate, JUS pa pripoveduje zgodbe o predmetih, ki so zaznamovali generacije. V tako majhnem prostoru z izrazito identiteto te zgodbe zaživijo še bolj osebno in neposredno.
Dan dogodka in posebna novica
Dogodek je nastal iz želje javnosti predstaviti koncept Kiosk_ in njegovega prvega gosta, JUS projekt. Obiskovalce je spremljalo prijetno vzdušje s klasičnimi hot dogi Dobre Vile in glasbo iz vinilk, ki jo je izbiral DJ Woo D. Vse skupaj je ustvarilo občutek topline in nostalgije, ki se dobro ujema z identiteto JUS in s konceptom mikro kulture, ki ga razvija Matija. Namen sodelovanja je bil preprost. Želeli smo opozoriti na naše delo in hkrati podpreti Matijevo idejo o kiosku kot prostoru, ki lahko oživi nove zgodbe. JUS je naravni sogovornik takšnega prostora in zato se nam zdi prav, da je novo poglavje začel prav z nami.
Prav ta dan pa je v javnost prišla tudi vest, da je Saša Mächtig prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, za kar mu iskreno čestitamo. Ker je K67 ena njegovih najbolj prepoznavnih stvaritev, je bila ta novica neposredno povezana s prostorom, ki ga Matija oživlja na sodoben način. Prisotnost Mächtiga na dogodku je nosila dodatno simbolno težo in ustvarila občutek, da se preteklost, sedanjost in prihodnja ustvarjalnost srečajo v enem majhnem rdečem kiosku.
Mikro prostor za velike zgodbe
Kiosk_ ni le objekt, temveč ideja, ki ponuja kratek predah v svetu dolgih vsebin. Na petih kvadratnih metrih odpira prostor za sveže poglede, kratke stike in trenutke, ki jih človek mimogrede odnese s seboj. December v Kiosk_u je začetek tega koncepta in veseli smo, da smo del njegovih prvih korakov.
V tako majhnem prostoru se stik med mimoidočimi, ustvarjalci in našimi izdelki zgodi naravno. Prepleta se oblikovalska dediščina in sodobna interpretacija, kar je tudi jedro sodelovanja med JUSom in Kiosk_om. Ko se zgodbe različnih ljudi srečajo v tem rdečem kiosku, nastane prostor, ki preseže svojo velikost in postane majhna točka kulture v mestu.
Avtor fotografij: Marko Delbello Ocepek